Zgodovina in arhitektura

Gospodarsko razstavišče je bilo ustanovljeno 20. marca 1954 na pobudo slovenskega gospodarstva in Trgovinske zbornice Slovenije kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Danes velja za najstarejši povojni in največji prireditveni center v Sloveniji.

Že junija 1955 je bila na novem prizorišču ob današnji Dunajski cesti organizirana Mednarodna razstava predelave in uporabe lesa, ena prvih velikih povojnih razstav v Sloveniji. Istega leta je v Ljubljani potekala tudi 1. jugoslovanska razstava vin, ki velja za predhodnico najstarejšega ocenjevanja vin na svetu Vino Ljubljana.

Mednarodno ocenjevanje vin Vino Ljubljana je spadalo med deset najelitnejših ocenjevanj vin na svetu.

Čeprav je uradni rojstni dan slovenske javne televizije oktobra 1958, so se prav na Gospodarskem razstavišču zgodili njeni dejanski začetki. V naših dvoranah so postavili improvizirani studio, s sceno, razsvetljavo, ozvočenjem in telekinom. Tako so v praksi prvič v Sloveniji izvedli televizijski program.

Kvintet Avsenik je decembra 1957 prvič na slovenski javni televiziji v tem improviziranem studiu na Gospodarskem razstavišču zaigral legendarno pesem Na Golici.

Od 4. do 16. avgusta 1956 je bila na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Ker je bila televizija največja tehnična novost tistega časa, so televizijske sprejemnike postavili v izložbe ob glavnih mestnih ulicah, tudi na Gospodarskem razstavišču, saj je bilo v Ljubljani takrat le nekaj deset zasebnih televizorjev. Obiskovalci so prvič spremljali televizijski program v živo, med prvimi znanimi nastopajočimi pa je bil tudi Frane Milčinski - Ježek.

Na zaslonih se je izpisal napis: Radio Ljubljana – televizijska oddaja – televizijski studio Gospodarsko razstavišče.

Pomemben mejnik v razvoju prireditvenega centra predstavlja VII. kongres Komunistične partije Jugoslavije aprila 1958, ki je Ljubljano postavil na zemljevid večjih kongresnih prizorišč.

V naslednjih letih so sledili številni mednarodni kongresi in simpoziji s področij znanosti, tehnologije, medicine, elektronike in kulture.

Dvorana Kupola je bila do izgradnje Hale Tivoli (1964) prizorišče vseh pomembnejših športnih dogodkov v Ljubljani. V ta namen so bile za športnike v spodnji etaži dvorane Kupola zgrajene kopalnice s tuši.

Gospodarsko razstavišče je imelo pomembno vlogo tudi v razvoju slovenske kulture. Leta 1964 je tu gostovala Slovenska popevka, na kateri je Marjana Deržaj za pesem Poletna noč prejela prvo nagrado občinstva. Prostor je bil prizorišče priljubljenih silvestrovanj, vinskih sejmov, razstav mode, elektronike, cvetja, zelenja in gob ter pozneje tudi Slovenskega avtomobilskega salona in številnih drugih sejmov.

Pisalo se je leto 1959, ko je novozgrajena dvorana Kupola 1. aprila gostila prvi zelo odmeven koncert z znamenitim Louisom Armstrongom. A njegovo letalo je na zagrebško letališče pristalo z zamudo. Množica ljubiteljev džeza ga je čakala več kot tri ure, a koncert je bil fantastičen!

Po naših dvoranah so se do zdaj sprehodila številna svetovno znana imena iz sveta mode, filma, športa in glasbe, med njimi Naomi Campbell, Ben Affleck, Kevin Costner, Al Gore in motociklistični prvak Marc Márquez. Na odrih razstavišča so nastopili tudi Buena Vista Social Club ter vodilni ustvarjalci svetovne elektronske scene, kot so Ferry Corsten, Avicii, Calvin Harris, Tiësto in Carl Cox.

Prizorišče GR Ljubljana je eden najpomembnejših primerov povojne moderne arhitekture v Sloveniji, kjer je bila uresničena drznejša sodobna arhitektura, izvedena z novimi tehnologijami in materiali. Kompleks je nastal kot funkcionalno, tehnološko napredno sejmišče, primerljivo s sočasnimi razstavišči v večjih evropskih mestih. V času nastanka je predstavljalo izziv tako za arhitekte kot inženirje, danes pa je varovana kulturna dediščina in pomemben predstavnik slovenske arhitekture 20. stoletja.

Monumentalne zgradbe razstavišča so delo priznanih slovenskih arhitektov, ki so zaznamovali povojno urbanistično podobo Ljubljane: Ilija Arnautović, Branko Simčič, Marko Šlajmer in Milan Mihelič. Vsaka dvorana ima svoj značaj, skupaj z osrednjim dvoriščem in fontano pa tvorijo prepoznavno celoto. Prva je bila leta 1958 po načrtih arhitekta Branka Simčiča zgrajena dvorana Kupola. Preostali prostori so nastajali postopoma vse do leta 1987.

Na zunanji ploščadi razstavišča je bila leta 1957 postavljena fontana z vrtljivo bronasto skulpturo Urške in Povodnega moža, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, enega najpomembnejših slovenskih mojstrov javne plastike 20. stoletja. Skulptura velja za eno prvih sodobnih gibljivih plastik v javnem prostoru pri nas. V poklon kipu in umetniku sta bili poimenovani tudi dvorana Urška in dvorana Povodni mož.

Celovite prenove v obdobju 2005‒2009 niso spreminjale osnovnega arhitekturnega koncepta. Ohranili so značilne konstrukcije, razmerja in prostorsko logiko, hkrati pa dvorane nadgradili z novo tehnično infrastrukturo, sodobnimi sistemi in višjimi standardi udobja.